Kdaj lahko pričakujem povračilo investicije v hranilnik?

V prejšnjem blogu ste izvedeli: Kaj moramo vedeti pred nakupom hranilnika?

Pri investiciji v baterijski hranilnik energije imamo običajno dva glavna cilja:

• čim krajša povračilna doba,
• čim večji skupni zaslužek.

Kako hranilnik ustvarja prihodke?

Samostojen hranilnik, priključen neposredno na omrežje, lahko ustvarja prihodke na več načinov:

• Tržna arbitraža – nakup elektrike takrat, ko je cenejša, in jo prodaja elektrike ob urah, ko je cena višja.
• Sistemske storitve – dodatni prihodki iz storitev za stabilnost omrežja.

V našem primeru smo analizirali le tržno arbitražo. To pomeni, da so rezultati konservativni – upoštevanje prihodkov od sistemskih storitev še poveča donosnost.

Kako smo izvajali simulacije?

Simulirali smo delovanje baterije velikosti 1 MW / 2 MWh. V analizi smo uporabili urne tržne cene in baterijo polnili z največjo močjo v obdobjih nizkih cen, praznili pa ob najvišjih cenah. V praksi to pomeni 1 do 2 cikla na dan, pri čemer cikla ne izvedemo, če je dobiček manjši od 40 € na cikel.

Simulacijo smo izvedli z uporabo klasičnega načina upravljanja, vezanega na cene električne energije za dan vnaprej. Stroškov upravljanja – ki običajno znašajo približno 10 % – v analizi nismo upoštevali.

Predpostavili smo, da bodo enaki tržni pogoji veljali tudi v prihodnjih letih. V simulaciji smo uporabili baterijski hranilnik EVE z realnimi tehničnimi parametri, ki nam jih je posebej za ta namen posredoval proizvajalec.

Ključni dejavniki v simulaciji:

Pri izračunih smo upoštevali dva ključna dejavnika:

• Degradacijo (staranje) – kapaciteta baterije se s časom zmanjšuje. Vzeli smo dejanske rezultate simulacij, ki so jih za nas pripravili inženirji EVE. To je eden najpomembnejših parametrov pri oceni dolgoročne donosnosti.

• Učinkovitost shranjevanja (ang. Round Trip Efficiency) – če v baterijo shranimo 100 kWh energije, dobimo nazaj približno 87 kWh, zato je to pomemben parameter pri modeliranju. Ta učinkovitost se skozi življenjsko dobo baterije postopoma zmanjša za cca. 1%.

Rezultati analiz

Na spodnjem grafu so prikazani rezultati naših izračunov. Na osi y je prikazan kumulativni zaslužek (v tisoč EUR), na osi x pa čas obratovanja v letih.

Za primerjavo smo vključili tudi idealno baterijo (siva črta), ki z leti ne izgublja kapacitete in ima 100 % izkoristek.

• Zelena črta prikazuje dejanske rezultate za hranilnik EVE.
• Zelena pika označuje trenutek, ko kapaciteta pade na 70 %.
• Rdeča pika označuje konec življenjske dobe pri 60 % kapacitete.

Na grafu sta prikazani tudi stroškovni referenci:

• Črtkana črna črta predstavlja okvirno investicijsko ceno (samo za hranilnik) brez subvencije (250 kEUR/MWh).
• Rdeča črta prikazuje subvencionirano ceno ob trenutnih subvencijah, kjer država krije 45 % celotne naložbe.

Kdaj se investicija povrne?

Iz grafa je razvidno, da se povračilo investicije zgodi že po 5 letih, medtem ko je povračilna doba ob upoštevanju subvencije malo več kot 2,5 leti!

Če pogledamo dolgoročne prihodke, dobimo naslednjo sliko:

1. Po 10 letih – to je obdobje garancije. V tem času ne pričakujemo večjih stroškov, razen rednih pregledov in menjave hladilne tekočine v sistemu za upravljanje toplote.

2. Po 12,5 letih – kapaciteta baterije se zmanjša na okoli 70 %.

3. Po 17 letih – dosežemo konec življenjske dobe baterije, ko kapaciteta pade na približno 60 %.

Seveda moramo prvotni investiciji prišteti še dodatne stroške priklopa na omrežje, vzdrževanja, upravljanja ter seveda demontažo.

Povračilna doba ostaja približno enaka tudi pri manjših ali večjih hranilnikih.

V naslednjem blogu boste izvedeli: Kakšne so »pasti« garancijskih pogodb pri hranilnikih?